Anafilaksija - Slovenski projekt varnosti otrok z alergijo v vrtcih in šolah
Izhodišče
Anafilaksija je urgentno stanje.
Večinoma se anafilaktične reakcije zgodijo izven zdravstvenih ustanov – doma, v vrtcih, šolah, na izletih in v restavracijah. Prepoznavanje anafilaktične reakcije in ukrepanje je v rokah laikov. Zato je pomembno, da ne samo bolniki in starši, ampak tudi vzgojitelji in učitelji poznajo težave otrok z alergijskimi boleznimi in da vedo, kako je možno preprečiti pojav težke alergijske reakcije. Če pa se le-te kljub preventivnim ukrepom pojavijo, jih morajo laiki pravočasno prepoznati in takoj pravilno ukrepati.
Prepoznavanje alergijske reakcije
Vrsta ljudi je prepričanih, da so alergični, in svoje najrazličnejše težave neupravičeno pripisujejo alergiji. Zlasti menijo, da so različne kožne spremembe posledica alergije, kar je le redko res. Zato moramo resno presoditi, ali so težave povezane z alergijo ali pa obstajajo drugi vzroki. Od teže alergijske reakcije je odvisno, kako hitro moramo pravilno ukrepati.
Bolezenski znaki alergijske reakcije
Alergijske reakcije se praviloma pojavijo kratek čas po stiku z alergenom in se pokažejo na posameznih organih kot koprivnica, alergijsko vnetje oči, nosu in astma. Večina alergijskih reakcij je blago potekajočih, traja nekaj ur do nekaj dni in spontano izzveni.
Najpogosteje se kažejo kot urtikarija – koprivnica, ker so izpuščaji podobni kot po stiku kože s koprivo. Urtike so ločene ali pa se med seboj zlivajo. Pojavijo se po celem telesu ali v posameznih predelih. Zbledijo in se nato na drugih mestih ponovno pojavijo. Alergijska reakcija je lahko sistemska, ko je prizadetih več organov sočasno. Najtežja, a redka oblika alergije, je anafilaktični šok.
Anafilaktična reakcija se pojavi nenadoma in je izrazito dinamičen proces, ki lahko v kratkem času prizadane vse organske sisteme, povzroči ali smrt bolnika ali pa največkrat spontano izveni. Klinična slika je zelo različna, razlikujejo se lahko celo posamezne epizode anafilakse pri isti osebi. Običajno se prvi znaki pojavijo na koži, najprej srbenje in koprivnica, nato sledi prizadetost dihal, prebavil in srčno žilnega sistema.
Že v nekaj minutah po stiku z alergenom si hitro sledijo simptomi od srbenja kože, rdečine, koprivnice, otekanja podkožja, otekanja ustnic in/ali jezika, občutka cmoka v grlu, hripavosti, kašlja, nemira, strahu, dušenja, bruhanja, driske, krčev, pospešenega dihanja, piskanja v prsnem košu, slabotnega pulza, vrtoglavice do izgube zavesti, ko moramo zelo hitro ukrepati, ker ima bolnik težko sistemsko alergijsko reakcijo.
Pogosto se anafilaksija pojavi v času, ko je poleg alergena hkrati izražen vpliv tudi drugega neugodnega dejavnika – kot okužba, izrazit fizični napor, alkoholni opoj itd. Predvsem pa so možne težje in pogostejše sistemske alergične reakcije pri astmatikih in otrocih s hudimi oblikami atopijskega dermatitisa.
Alergeni
Najpogostejši alergeni – sprožilci alergij so hrana, strupi insektov (čebel in os), zdravila in lateks.
Hrana je danes najpogostejši vzrok anafilaktičnim reakcijam. 80% vseh anafilaktičnih reakcij na hrano je povzročenih z arašidi, lešniki in drugimi oreščki. Med pogostejšimi vzroki so tudi ribe in morski sadeži. Pri malih otrocih s še nezrelim imunskim sistemom lahko anafilaktično reakcijo sprožijo tudi mleko, jajca, soja in druga živila, vendar otroci te alergije sčasoma prerastejo. Alergije na zemeljske in drevesne oreščke, ribe ter morske sadeže so za večino alergikov doživljenjske. Z leti postajajo alergijske reakcije težje in predstavljajo največje tveganje za anafilaktično reakcijo.
Tudi v Sloveniji je vedno več otrok alergičnih na arašide in lešnike. Zabeležili smo nekaj anafilaktičnih reakcij po stiku z arašidi in lešniki. Naši otroci se najpogosteje senzibilizirajo na arašide s Smokiji, na lešnike pa z Nutello in Čokolešnikom.
Alergija na strupe žuželk čebel in os je pogosto razlog za sistemske alergijske reakcije.
Ukrepanje ob alergijski reakciji
Kdaj zares ne smemo čakati? Pri zelo težkih sistemskih alergijskih reakcijah, tj. anafilaktičnih reakcijah, ki lahko ogrozijo življenje, je odločilno pravočasno in pravilno ukrepanje.
Najpogosteje so anafilaktične reakcije imunske, posredovane s protitelesi IgE. Neimunske anafilaktične reakcije, ki se pojavijo npr. po fizičnem naporu ali v mrazu, in idiopatska anafilaksija so redke. Pogosto so reakcije neprepoznane.
Če pri bolniku opazimo znake alergijske reakcije, moramo nuditi prvo pomoč in peljati bolnika v zdravstveno ustanovo. V primeru življenjske ogroženosti je potrebno poklicati nujno medicinsko pomoč 112.
Bolniki z znanimi, potrjenimi, težje potekajočimi alergijskimi reakcijami morajo imeti stalno pri sebi zdravila za samopomoč, ki jih morajo takoj uporabiti in se napotiti v zdravstveno ustanovo.
Ob reakciji bolnik ne sme stati, ampak naj se uleže. Če bolnik težje diha, naj se usede. Ležečemu bolniku dvignemo noge nad raven prsnega koša (Trendelenburgov položaj). S tem povečamo vtok krvi v srce in možgane. Če ima bolnik pri sebi set za samopomoč, ki vsebuje antihistaminik in kortikosteroid, mora takoj pojesti vse tablete iz seta. Če nima svojega seta, naj bolnik prejme hitro delujoči antihistaminik v polni dnevni dozi. V zunanji zgornji kvadrant stegna si mora (ali mu moramo) vbrizgati adrenalin iz samoinjektorja.
Slovenski projekt varnosti otrok alergikov v vrtcih in šolah
Pediatrična klinika UKC Ljubljana, Bolnišnica Golnik, Pediatrična pulmolološko-alergološko-imunološka sekcija in Alergološko-imunološka sekcija SZD so leta 2008 začele projekt, s katerim bi otrokom s hudimi alergijskimi boleznimi zagotovili varno bivanje v vrtcih in šolah. Projekt sta moralno podprla ZZZS in Ministrstvo za zdravje.
Na podlagi kliničnih izkušenj o zdravljenju anafilaktičnih reakcij in s podatki, pridobljenimi v študijah bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo, so bila izdelana priporočila za preprečevanje alergijskih reakcij, za izvajanje ukrepov za nujno prvo pomoč v primeru hude alergične reakcije in načrt dolgoročnega vodenja takih bolnikov.
Adrenalin je edino zdravilo, ki – če je dano v pravilnem odmerku in v pravem času – lahko ustavi razvoj anafilaktične reakcije. Zato je ključna točka priporočil prav predpis adrenalinskega avtoinjektorja (EpiPen, Anapen). S predpisom adrenalina mora bolnik dobiti tudi natančna navodila, kdaj in kako naj uporabi samoinjektor.
Dolgoročno vodenje bolnika vključuje popolno alergološko obdelavo, dobro vodenje spremljajočih bolezni, pripravo bolniku prilagojenega načrta za zmanjševanje dejavnikov tveganja, usposabljanje za zdravljenje akutnega dogodka tako otroka, njegove družine kot ljudi iz otrokove okolice.
Anketi 2008
Poznavanje alergij v vrtcih in šolah je preverjala leta 2008 Bolnišnica Golnik z anketnim vprašalnikom za ravnatelje vrtcev in šol v Sloveniji. Naredila je posnetek stanja, kakšno je zavedanje o prisotnosti alergijskih bolezni pri varovancih, poznavanje vzgojiteljev in učiteljev o alergijskih boleznih in kako bi ukrepali ob akutni alergijski reakciji.
Na alergološkem oddelku Pediatrične klinike smo zbrali bolnike, ki so imeli leta 2006 in 2007 pozitivna protitelesa IgE na arašide. Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali trenutno zdravstveno stanje in ogroženost teh bolnikov za pojav sistemske alergijske reakcije.
Osebni plan zdravljenja
Bolnike s sistemskimi alergijskimi reakcijami obravnava pediater alergolog. Zdravnik glede na anamnezo, klinično sliko, dodatne dejavnike ogroženosti (mladostniki, astmatiki, bolniki s težje potekajočim atopijskim dermatitisom) in laboratorijske teste (specifična protitelesa IgE, vključno z rekombinantnimi IgE) oceni bolnikovo ogroženost, pripravi plan zdravljenja in navodila za ukrepanje ob eventualni ponovni sistemski alergijski reakciji.
Pomembno je prepoznati alergijsko reakcijo in ob njej pravilno ukrepati. Zato bolniki v alergološki ambulanti dobijo ustna in pisna navodila za prepoznavanje alergijske reakcije, navodila za dieto brez ogrožujočega alergena in zdravila za zdravljenje alergije.
Za samopomoč ob težji reakciji ima bolnik samoinjektor adrenalina, ki ga mora imeti stalno pri sebi. V ambulanti se naučijo pravilne uporabe samoinjektorja Anapena. Bolniki dobijo izkaznico z navodili za ukrepanje ob alergijski reakciji, ki jo morajo imeti, skupaj s samoinjektorjem Anapenom, stalno pri sebi. Na izkaznici so poleg osebnih podatkov in ogrožujočega alergena navedeni bolezenski znaki alergije, ki so v pomoč laikom, za prepoznavanje anafilaktične reakcije, navodila za ukrepanje ob reakciji, s fotografijami prikazana pravilna uporaba Anapena ter telefonske številke staršev, da jih po nudeni prvi pomoči obvestijo, da je imel njihov otrok alergijsko reakcijo.
Izobraževanje oseb v bolnikovem okolju
Večinoma se anafilaktične reakcije zgodijo izven zdravstvenih ustanov – doma, v vrtcih, šolah, na izletih in v restavracijah. Prepoznavanje anafilaktične reakcije in ukrepanje je v rokah laikov. Cilj akcije je spodbuditi vzpostavljanje sistema varnega bivanja alergičnih otrok v vrtcih in šolah. Zato je pomembno izobraževanje vzgojiteljev, učiteljev in osebja v ustanovah, da bi zmanjšati težave otrok z alergijskimi boleznimi, preprečili alergijske reakcije in pravilno ukrepali, če se te vseeno zgodijo.
V alergološki šoli na Pediatrični kliniki v Ljubljani bolniki in starši pridobijo znanje o alergijah, dietah, pravilnih ukrepih ob alergijski reakciji in kdaj ter kako uporabiti samoinjektor adrenalina. Pomemben del izobraževanja je praktična uporaba samoinjektorja.
V izobraževalnih delavnicah za vzgojitelje in učitelje tim Službe za alergologijo in klinično imunologijo poučuje o alergijskih boleznih, prepoznavanju, zdravljenju in ukrepih, ki naj bi jih vrtci in šole izvajali, da se alergikom zagotovi varnost. Poudarek je na praktičnem učenju uporabe samoinjektorjev adrenalina.